Medijski krožek na obisku Radia Sora v okviru mentorskega programa “Mladi za medije” (YoCoJoin)
V letošnjem šolskem letu smo članice medijskega krožka sodelovale v programu “Usposabljanje mladih novinarjev za kakovostno lokalno novinarstvo v Evropi”, ki ga izvaja Časoris, spletni časopis za otroke. Med mentoriranjem smo spoznavale novinarstvo in v tem procesu napisale tri prispevke. Ti bodo objavljeni v Časorisu in prevedeni v angleščino, saj v projektu sodelujejo tudi mladi z Malte, Nizozemske, Belgije, Srbije, Madžarske in Irske.
Z uspešnim sodelovanjem smo si prislužili nagradni obisk na Radiu Sora v Škofji Loki, eni izmed redkih radijskih postaj, ki namenja poseben poudarek dogodkom v lokalnem in regionalnem okolju.
Ko smo prispeli, so nas prijazno sprejeli in pogostili. Najprej so nam razložili, kako bo potekalo snemanje. Srečali smo se tudi z direktorico Martino Kolenc Novak.
V studiu Radia Sora smo se preizkusile v vlogi radijskih novinarjev. Taja, Ota in Blažka smo predstavile naše delo v okviru programa in govorile o pomenu lokalnih medijev v našem okolju. Vse to se je oddajalo v živo, zato smo imele tudi tremo, ki pa smo jo zelo hitro premagale. Direktorica radia nas je odlično vodila skozi celoten proces in nam dala občutek, da nam vodenje programa res dobro uspeva. Po zaključku smo se družili z učenci drugih šol, nagovorila pa nas je tudi ga. Saša Petejan iz Časorisa, s katero smo sodelovali že od septembra.
A naš obisk s tem še ni bil končan. Ulo in Zalo je čakal še intervju z odgovorno urednico Tanjo Barašin. In kaj sta izvedeli?
Kaj je uredniška politika?
Vsak medij si oblikuje svojo uredniško politiko. Radio Sora si prizadeva ostati lokalni medij s kakovostno vsebino – radio, ki poslušalcem nekaj sporoča in jih informira.
Kako ljudje gledajo na vaše delo?
Delo urednice na manjši lokalni radijski postaji, kot je Radio Sora, je nekoliko drugačno kot na večjih medijih z večjim številom zaposlenih. Tukaj se vsi zelo dobro razumemo, kar se odraža tudi v etru. Mislim, da je odziv pozitiven.
Kako poteka vaš delovnik?
“Delovnik začnem zelo zgodaj zjutraj, saj takrat naredim največ. Hitro moram odreagirati na nove dogodke in sodelovati z vsemi zaposlenimi. Pripravljam tedenske, dnevne in letne razporede, včasih tudi snemam oddaje. Poleg tega vodim pogovore v živo, pripravljam novice in opravljam še mnogo drugih nalog.
Sodelavkam vedno pravim, da je to ‘eno tako zelo pisano delo’. Radio moraš imeti rad, ane? In jaz ga imam!”
Kako preverite kakovost vsebine?
“Radio imam ves čas prižgan. Čeprav ne slišim vsake podrobnosti, ker hkrati opravljam še druge naloge, hitro zaznam, če voditelji naredijo kakšno napako. Opozarjam jih na pravilno izgovorjavo, na kaj morajo biti pozorni in skrbim za primernost vsebine. Pred snemanjem oddaj jim podam napotke in usmeritve, da je vse pripravljeno za kakovosten program.”
Kaj menite o tem, da mladi danes ne poslušajo več toliko radia?
“V bistvu ne vem, kaj naj si mislim. Mislim, da je poslušanje radia povezano s starostnimi obdobji. Zelo je odvisno tudi od okolja, iz katerega prihajaš. Če se doma pogosto posluša radio, potem ti nekako zleze pod kožo – vsaj občasno ga poslušaš. Če si odraščal v družini, kjer je radio prisoten, ga nehote poslušaš, in prej ali slej te spet potegne nazaj.
Verjamem, da v določenem obdobju življenja – morda ne v vaših letih, a kasneje zagotovo – začutiš potrebo po nečem več. Želiš izvedeti, kaj se dogaja v tvojem okolju. Tovrstnih informacij ne dobiš vedno le od svojih najbližjih prijateljev ali prek Facebooka in TikToka. Radio ti lahko ponudi vpogled v to, kako diha in živi tvoja skupnost.”
Glavni urednici smo se zahvalile za prijeten intervju in se odpravile nazaj v skupni prostor. Tam pa nas je čakalo še eno presenečenje. Dijakinja srednje šole iz Novega mesta je ravno pričela intervju z radijskim novinarjem, zato smo dobile še nekaj novih in koristnih informacij.
Zelo pester dan smo zaključile s prijetnim klepetom v kombiju na poti domov.
Članek sva zapisali novinarki medijskega krožka Taja Krhin in Ula Rukše.