Literarna ekskurzija po Dolenjski za 6. in 7. razred
V ponedeljek, 13. 2. 2023, smo se oba 6. in oba 7. razreda odpravili na literarno ekskurzijo po Dolenjski. Izlet je vseboval ogled Trubarjeve domačije, izvir reke Krke in učni sprehod z ogledom Jurčičeve domačije.
Ko smo prišli na Trubarjevo domačijo, nas je tam čakal prijazen gospod ali tamkajšnji kustos. Popeljal nas je v sobo, polno stolov in klopi, kjer smo sedli, slekli bunde in odložili nahrbtnike. Takoj zatem nas je gospod začel poučevati o Primožu Trubarju. Povedal nam je, kdaj in kje se je rodil, vse o njegovi družini, šolanju, vzornikih ali mentorjih, o njegovih delih, kako se je živelo v njegovem času, kdaj so bila natisnjena njegova dela, kako so ga Ljubljančani izgnali oz. izobčili, kje je služboval in še več. Ko smo končali s pogovorom, smo odšli v Trubarjevo spominsko sobo. Tam smo videli različna Trubarjeva dela, shranjena v steklenih valjih, poleg njih pa je bil postavljen doprsni kip Primoža Trubarja. Posebej so bila poudarjena tudi okna, na katerih so bili upodobljeni Trubarjevi mentorji, ki so ga spremljali celo življenje. Na steni je bil naslikan Trubarjev logotip. Po ogledu spominske sobe smo se vrnili v prvo sobo. Tam smo se odločili malicati. Po malici smo se z veseljem odpravili do mlinov, kjer so včasih mleli žito in pridelovali moko. Naša vodička nam je povedala nekaj zanimivih stvari, potem pa smo odšli še do vodne žage, kjer so včasih žagali tramove. Tudi tam smo izvedeli veliko zanimivega. Po vseh ogledih smo se vrnili po nahrbtnike in se napotili na avtobus ter kombi.
Med vožnjo je bilo zelo zabavno, saj smo vedeli, da je naslednja destinacija izvir reke Krke, najboljše pa je bilo, ker nas je naša vodička vodila po celotni pokrajini. Ko smo prispeli do manjšega parkirišča, smo izstopili iz kombija in avtobusa ter nadaljevali pot 5 min peš. Med potjo je na nas sijalo toplo sonce, zato nas ni zeblo. Narava okoli nas je bila čudovita, zato se sploh nismo zavedali, da smo že prispeli do izvira. Tam smo se pogovorili o tem, kako reka ponikne in o najpogostejši živali, ki jo najdemo v jami, o človeški ribici. Izpostavili smo tudi izgled človeške ribice in njene najboljše lastnosti. V jamo nismo smeli vstopiti zaradi zaščitenih netopirjev, ki v njej živijo.
Do Jurčičeve domačije smo imeli le dobrih pet minut. Vožnja nam je že malce presedala. Na Jurčičevi domačiji nas je pričakalo sonce. Najprej smo odložili nahrbtnike in spili požirek vode. Nato nas je prijazna vodička v muzeju začarala s svojim nadobudnim in energičnim poučevanjem o Josipu Jurčiču. Ugotovili smo, da nas je malo preveč in se razdelili v dve skupini. Naša skupina si je najprej ogledala Krjavljevo kočo ali kočo revnejših ljudi. Vodička nam je v nadaljevanju povedala vse o njenih prostorih in kdo je živel v njej. V nadaljevanju smo si ogledali še notranjost, ki je bila bolj zanimiva, kot si lahko mislite. Posebej je poudarila pomen muljavskega gledališča na prostem. Potem smo se sprehodili do gospodarskega poslopja. Tam smo izvedeli več o načinu pridelovanja moke, prehranjevalnih navadah revnejših ljudi in o uporabnosti posebne posode.
Čas nas je lovil, zato si žal nismo mogli ogledati celotne Jurčičeve rojstne hiše, videli pa smo tako imenovano črno kuhinjo in njihov prostor za druženje, ki je združen s posteljo. Po ogledu rojstne hiše smo odšli po svoje nahrbtnike, pojedli kosilo in se napotili nazaj h kombiju in avtobusu. Med vožnjo domov je bilo še bolj zabavno in sproščeno, saj je bil za nami čudovit dan.
Celoten dan je bil zelo poučen in zanimiv. Delovne liste smo izpolnjevali sproti, nekaj nalog pa bomo dokončali doma. Želela bi si še več takih dni, predvsem zaradi novega znanja, odličnega vzdušja in čudovite narave.
Emma Gazvoda Deželan, 6. a
